Razpisi

Aktualni razpisi

DiPrint

DiPrint je programska rešitev, specifično namenjena spremljanju proizvodnje v digitalni tiskarni srednjega in velikega formata. Gre torej za razvoj spletne, programske rešitve, katero bo mogoče uporabiti za spremljanje delovnega procesa v digitalni tiskarni.


Glede na to, da se je branža digitalnega tiska velikih formatov pojavila pred cca 15. leti in je v zelo velikem porastu (največjih razmah pa doživlja zadnjih 5 let), praktičnih in preverjenih celovitih programskih rešitev za spremljanje proizvodnje v tovrstni branži ni. Sploh pa ne specialistično prilagojenih rešitev za mala in srednja podjetja. Večina danes trgu dosegljivih rešitev izvira iz klasične tiskarne, kjer je poslovanje precej drugačno. To pa tudi pomeni, da specifične rešitve, ki izvirajo iz klasične (offset) tiskarne za tovrstno dejavnost niso primerne. In tukaj vidimo priložnost razvoja, kot tudi trženja te programske rešitve.


Programska rešitev DiPrint je zasnovan kot moderna, spletna aplikacija, katero bo podjetje (naročnik) bodisi uporabilo kot svoj centralni informacijski sistem (CIS) ali sistem za podporo in spremljanje proizvodnje (MES).


Zasnovana je kot modularni sistem, kateri obsega:

  • Module za izdelavo ponudb in zajem naročil za izdelavo
  • Module za spremljanje proizvodnje (fizično spremljanje delovnih nalogov skozi proizvodni proces)
  • Module za materialno spremljanje proizvodnje
  • Module za spremljanje spletnih naročil v obliki B2B/B2C
  • Mobilni sistem za delo z sistemom preko mobile »app« (sprejem naročil na terenu, potrditev naročila, …)
  • Rešitev za avtomatsko obdelavo poslanih motivov tiska (povezava na sisteme za avtomatično obdelovanje poslanih datotek)
  • Module kalkulacij, ki omogočajo izračun lastnih cen produktov digitalnega tiska velikega formata in primerjavo le-teh z dejanskimi stroški proizvodnje
  • Integrirano rešitev za podatkovne analize, ad-hoc poročanje in prikazovanje uspešnosti poslovanja (BI Sistem)
  • Programska rešitev bo temeljila na sodobni programski tehnologiji in bo v celoti pripravljena tako, da bo zagotovila popolno digitalizacijo vseh postopkov v podjetju in bo lahko postala nosilni sistem za digitalizacijo poslovanja podjetja.



Naložbo sofinancirata RS in EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.


Povezava: http://eu-skladi.si

Travinje++

Projekt EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije) Projekt Travinje++: izboljšanje trajnega in sejanega travinja z vnosom beljakovinsko bogatih mešanic trav in metuljnic se izvaja v okviru ukrepa M16: Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja 2014-2020, podukrepa 16.2: Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij.

Naslov projekta:
Travinje++: izboljšanje trajnega in sejanega travinja z vnosom beljakovinsko bogatih mešanic trav in metuljnic

Območje izvajanja projekta:
Slovenija, EU

Vrsta projekta:
Operativna skupina, konzorcij

Partnerji projekta:
Koordinator projekta in vodilni partner:
R1NG, razvojna družba, d.o.o.

Partnerji:

KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD KRANJ
BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLO
UNIVERZA V LJUBLJANI – BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
ETRUST, svetovanje in računalništvo, d.o.o.
Evolutia, informacijske storitve in svetovanje, d.o.o.
GORENJSKE ELEKTRARNE, proizvodnja elektrike, d.o.o.
KMETIJSKA ZADRUGA CELJE, Z.O.O.
MLEKARNA PLANIKA Predelava mleka d.o.o.
KMG ŽELJKO MIKLIČ (Kmetijsko gospodarstvo: Farma Prestranek)
KMG BOŠTJAN PER (Kmetijsko gospodarstvo: Pri Kovač)
KMG GREGOR TRUNŠEK (Kmetijsko gospodarstvo: Tonič)
KMG TONČEK TRBANC (Kmetijsko gospodarstvo: Pri Selaku)
KMG MITJA GANTAR (Kmetijsko gospodarstvo: Pr Posečnk)

Trajanje projekta:
2019-2022

Povzetek in predstavitev:

EIP projekt spada v Razvoj tehnologij pridelave in predelave z beljakovinami bogatih rastlin.

Projekt EIP obravnava področje zagotavljanja boljše voluminozne krme s travinja in se nanaša na tematiko: Razvoj tehnologij pridelave in predelave z beljakovinami bogatih rastlin. Le če bomo imeli dovolj dobro travno rušo v kateri bodo zastopane rastline bogate na beljakovinah bomo lahko imeli tudi več živinoreje, ki bo temeljila na travnati krmi. Voluminozna krma, ki jo pridelujemo na travnatem svetu se namreč z vidika hranilne vrednosti in količine suhe snovi zaradi mnogih dejavnikov z leti rasti in izkoriščanja slabša. Zato je občasno potrebno poskrbeti za pomladitev travne ruše na kateri pridelujemo krmo. Izbira travno deteljne (TD) mešanice je odvisna od vrste živinorejske panoge na kmetiji, njihove intenzivnosti in karakteristik njivskih ali travniških površin. Nikoli ne bo obstajala nevarnost da bi s setvijo ter vnosom TD mešanic na kmetijska zemljišča ogrozili visoko biodiverziteto trajnega ali polnaravnega travinja Slovenije, kar nam občasno očitajo naravovarstveniki. Vrste trav, ki se najpogosteje pojavljajo v mešanicah so mnogocvetna ljuljka, trpežna ljuljka, travniška bilnica, pasja trava, travniški mačji rep, travniška latovka, rdeča bilnica, trstikasta bilnica in skrižana ljuljka. Metuljnice so štiri in sicer črna detelja, bela detelja, lucerna in navadna nokota. Kot monokulturo se seje najpogosteje mnogocvetno ljuljko in sicer za krajši čas. Bolj ko želimo da nam mešanica v letih rabe traja več vrst vključujemo. Take mešanice so sicer na trgu potem tudi dražje kot enostavnejše. Mešanice delimo na 4 glavne skupine in sicer: eno do dvoletne TDM za intenzivno njivsko pridelovanje, triletne TDM za intenzivno njivsko pridelovanje, večletne mešanice z lucerno in večletne TDM primerne tudi za obnovo travne ruše. Spremembe na travinju v smeri boljše beljakovinske osnove se bo doseglo z različnimi posegi dodajanja semena trav in metuljnic v rušo in posledično doseganja večjega proizvodnega in kakovostnega potenciala.

Cilji projekta:

Dosejavanje in vsejavanje semen trav in detelj sta lahko učinkovita ukrepa za izboljšanje ruše travinja, če si znamo razložiti zakaj nam obstoječa ruša nič več ne ustreza in se odločiti o tem kakšno rušo bi želeli imeti. Nič več nam ne ustreza, ker na njej ne zraste dovolj trave za pokositi ali zelinja za pašo, bodisi ker je razredčena ali v njej uspevajo slabe vrste trpežnih vendar zelnatih rastlin. Kakšno rušo bi želeli imeti pa največkrat slišimo od strokovnjakov, ki v ospredje postavljajo predvsem njeno kakovost (energetska vrednost) in hranilno vrednost (vsebnost surovih beljakovin). In to bi moralo veljati predvsem v razmerah, ko želimo več prirediti s pašo živali za je za te živali pomembno, da zraste (se obnovi) ruša večkrat in zato vsakič kakovostno dobro. Ko obnavljamo travnik, gledamo da dobimo v rušo tiste krmnih rastlin, ki nam dajo velik pridelek, zato sejemo seme visokih vrste trav in detelj.

Zatem, ko poznamo odgovore na zgornja dva vprašanja začnemo iskati vzroke zakaj je ruša travnika ali pašnika postala slaba. Lahko je bila raba v preteklosti neustrezna (prepozna) ali ne dovolj pogosta glede na gnojenje z dušikom, ali imajo tla nizek pH in je zemlja siromašna na rudninah kot so fosfor, kalij in kalcij. Šele če bomo odpravili zgoraj naštete vzroke za slabo rušo ali vsaj uspeli njihov vpliv na rast ruše zmanjšati, potem bosta dosejavanje ali vsejavanje učinkovala v smeri izboljšanja ruše travinja. Ker je botanična sestava ruše ves čas v spreminjanju zaradi vseh ugodnih in neugodnih razmer za rast rastlin v ruši, lahko postane dosejavanje ali vsejavanje v rušo pašnika tisti ukrep, ki ga bo treba velikokrat ponoviti, da bo vzdrževana ciljna kakovost in pridelovalna zmogljivost ruše. Treba se je zavedati, da sorte trav in detelj, ki jih dobimo z nakupom semena teh rastlin niso bile odbrane in požlahtnjene na zelo dolgo trpežnost, ampak na velik ter kakovosten pridelek mrve in druge koristne lastnosti. Delež v rušo vsejanih vrst se bo z leti zmanjševal, čeprav z zemljo ali načinom rabe ruše ne bilo nič narobe. Z bolj pogostim dosejavanjem ali vsejavanjem si bomo pridobili več izkušenj o tem, kdaj je ta ukrep bolje izvesti in kako uporabiti živali, da bo učinkovitost izvedenega ukrepa vsaj za izboljšanje ruše pašnika čim večja.

Splošni cilji so: izboljšati sestavo travne ruše trajnega in sejanega travinja v v smeri zagotavljanja večjega deleža na beljakovinah bogatih rastlin (trave in metuljnice), razviti različne postopke obnove ruše, analizirati dejavnike uspeha in neuspeha obnove ruše, kratkoročno in dolgoročno pridelati več voluminozne krme različnih oblik in dvigniti kakovost pridelane krme na višji nivo.

Pričakovane spremembe so povečan delež izbranih metuljnic in trav v travni ruši in zato boljša hranilna vrednost krme ter gostejša in po pridelku storilnejša ruša. Ob tem upoštevamo tudi prihajajoče spremenjene vremenske vzorce in tudi dolgoročnejšo spremembo podnebja.

Pričakovani rezultati:

  • pridobiti nabor vrst, sort in mešanic za obnovo slabo proizvodne travne ruše,
  • ocena delovanja izbranih tehnologij za delno ali popolno obnovo ruše,
  • testiranje sejalnic in drugih priključkov za nego in rabo travne ruše,
  • analiza in povzetki pridobljenih podatkov iz vzorcev tal in voluminozne krme.

Povezave: